Kako je mogoče, da država daje pol milijona Herti Kosmina, ki serijsko krši predpise

Na nedavno objavljenem seznamu prejemnikov subvencij javne agencije Spirit za naložbe, ki krepijo produktivnost in konkurenčnost, je tudi podjetje Biostile, katerega lastniki so Dalibor, Borut in Herta Kosmina. Spirit bi mu za povečanje proizvodnje mikroenkapsuliranih prehranskih dopolnil dodelil slabih 525 tisoč evrov.

To preseneča, saj so hitro rastočega proizvajalca prehranskih dopolnil v zadnjih letih državni organi večkrat kaznovali zaradi spornih oglaševalskih praks.

Sredi lanskega leta je N1, ki je objavil serijo zgodb o zavajajočem oglaševanju podjetja, razkril, da je zdravstveni inšpektorat podjetju Biostile med letoma 2022 in 2024 izrekel že za 240 tisoč evrov glob.

Ti primeri, v katerih je izrečena kazen že bila pravnomočna, so ob objavi članka junija lani pomenili manj kot četrtino vseh odprtih postopkov proti podjetju; večina nepravnomočnih je stala zaradi pritožbe podjetja Biostile in čakala na odločitev sodišča.

Odprtih še 20 postopkov o prekršku

Po razkritjih N1 sta se poleg zdravstvenega inšpektorata zganila tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) in medijski inšpektorat, ki sta vsem izdajateljem medijev poslala poziv k doslednemu spoštovanju zakonodaje, napovedala preventivne akcije in stopnjevanje aktivnosti tudi z uvedbo prekrškovnih postopkov proti kršiteljem.

Oglasne “oddaje”, v katerih podjetja praviloma predstavljajo različna prehranska dopolnila, so na radiu Val 202, enem najbolj poslušanih pri nas, februarja letos umaknili iz programa. Zdravnik Tomislav Majić se je zaradi sodelovanja pri zavajajočem oglaševanju prehranskih dopolnil družbe Biostile javno opravičil.

Kakšni so podatki danes? Iz zdravstvenega inšpektorata so nam odgovorili, da so podjetju Biostile in njegovim odgovornim osebam od leta 2022 (takrat se je preimenovalo iz Biovis v Biostile) zaradi ugotovljenih kršitev izrekli globe v skupni višini 286.600 evrov, kar je še za dobrih 46 tisoč evrov več kot junija lani, ko so na N1 sešteli globe.

Vendar kot so nam pojasnili na inšpektoratu, za prijave, podane za kršitve po juniju 2024, v okviru postopkov o prekrških še ni bilo izdanih odločb o prekršku. “Posamezni postopki so namreč zahtevni in dolgotrajni, ob tem imajo kršitelji praviloma zagovornike, ki v okviru postopka podajajo izjave ter opredelitve glede ugotovljenih kršitev, kar lahko še dodatno podaljšuje čas do izdaje odločbe.”

Inšpektorat ima trenutno zoper Biostile odprtih še 20 postopkov o prekršku, v katerih pa odločba o prekršku še ni bila izdana.

Spirit: Gre za širše sistemsko vprašanje

Kako je torej mogoče, da je podjetje vseeno prejelo pol milijona davkoplačevalskega denarja? “Sankcioniranje kršitev predpisov – na primer na področjih zdravja, dela ali okolja – izvajajo za to pristojni inšpektorati oziroma nadzorni organi, katerih ključna naloga je zaščita javnega interesa ter odprava ugotovljenih neskladij. V Sloveniji trenutno ni ustaljene prakse, da bi bila podjetja zgolj zaradi izrečenih glob avtomatsko izločena iz možnosti kandidiranja na javnih razpisih,” pravijo na Spiritu, ki ga od februarja vodi Tamara Zajec Balažič.

Spomnimo, pred njo je agencijo vodil Rok Capl, ki ga je minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han januarja letos odslovil po razkritjih o nenavadnih odločitvah Spirita na razpisu za prestrukturiranje premogovniških regij. Razpis, vreden 83 milijonov evrov, je Han razveljavil in zahteval notranjo revizijo, ki pa, kot so aprila sporočili z gospodarskega ministrstva, ni ugotovila hujših nepravilnosti.

Podjetje Biostile je torej izpolnjevalo vse pogoje javnega razpisa in je bilo uvrščeno v nadaljnje ocenjevanje ter na koncu med prejemnike.

“Vsak javni razpis ima jasno določeno ciljno skupino, ki je lahko prijavitelj, v tem primeru je to vsaka gospodarska družba, registrirana v RS, kjer se bo izvedla investicija in je registrirana najmanj 12 mesecev pred mesecem oddaje vloge ter ima zaključeno najmanj eno poslovno leto pred oddajo vloge,” so dodali.

“Da se prijavitelj uvrsti v fazo ocenjevanja, mora pred tem izpolnjevati tako splošne in posebne pogoje za prijavitelje ter posebne pogoje za investicijo, določene v javnem razpisu in pojasnjene v razpisni dokumentaciji. V preteklosti so že potekale razprave o morebitni vključitvi dodatnih omejitev v pogoje, vendar gre pri tem za širše sistemsko vprašanje, ki presega okvir posamezne izvajalske agencije.”

MGTŠ navaja varovalke, vendar …

Ker je za sistemske rešitve odgovorno ministrstvo za gospodarstvo, smo jih vprašali, ali bodo predlagali kakšne sistemske spremembe, da se to v prihodnje ne bi dogajalo. Odgovorili so, da so v javne razpise, ki jih izvaja ministrstvo in njegove izvajalske ustanove, vključene določene varovalke, in navedli:

• Prijavitelj na dan oddaje vloge nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti v višini 50 evrov ali več do ministrstva oziroma njegovih izvajalskih institucij (Slovenskega podjetniškega sklada, Javne agencije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije), pri čemer neporavnane obveznosti izhajajo iz naslova pogodb o sofinanciranju oziroma o dodelitvi javnih sredstev in so bile kot neporavnane in zapadle spoznane v pravnomočni odločbi pristojnega sodišča.
• Prijavitelj nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da vlagatelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. Po podatkih iz Fursovih baz Biostile nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti do države.
• Prijavitelj ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni bil v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in ni v postopku likvidacije po zakonu o gospodarskih družbah.
• Prijavitelj ne prejema in ni v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah in ni podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredba Komisije 651/2014/EU.
• Za prijavitelja ni podana prepoved poslovanja v razmerju do izvajalca razpisa v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
• Prijavitelj ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na osnovi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti. Šteje pa se, da vlagatelj pogoj izpolnjuje, če odločba Evropske komisije še ni dokončna, vlagatelj pa je sredstva v ustrezni višini položil na posebni skrbniški račun pri banki in z njimi ne razpolaga.
• Prijavitelj za iste že povrnjene upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v posameznem razpisu, ni in ne bo pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna) (prepoved dvojnega sofinanciranja).
• Prijavitelj nima neporavnanega vračila preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance

Med varovalkami, ki jih naštevajo na ministrstvu, torej ni takšne, ki bi večkratne kršitelje pravil izločila iz javnih razpisov in jim tako onemogočila dostop do davkoplačevalskega denarja.

Na gospodarskem ministrstvu so v odgovoru še dodali, da so “sredstva, ki jih dodeljujemo prek naših razpisov, namenska, torej jih lahko podjetje porabi izključno za projekt, na podlagi katerega je sredstva pridobil in jih ne more porabiti za na primer plačilo globe, naložene s strani inšpekcijskega organa”.

Skokovita rast prihodkov

Dejstvo pa je, da bo denar, ki bi ga Biostile namenil projektu, s katerim je kandidiral na razpisu, zdaj lahko namenil za plačilo morebitnih glob; kot omenjeno, ima zdravstveni inšpektorat trenutno odprtih še 20 postopkov o prekršku.

Tudi sicer podjetje najbrž ne bo imelo težav s plačilom morebitnih kazni, saj prihodke skokovito povečuje. Lani so jih ustvarili 23,7 milijona evrov, kar je 40 odstotkov več kot leto prej, ko jih je bilo 17,3 milijona. Leta 2021 denimo so zabeležili 9,8 milijona evrov prihodkov. Raste tudi dobiček, lani so ga zabeležili dobrih 540 tisoč evrov, leto prej 402 tisoč, leta 2021 pa okoli 290 tisoč.

Na računskem sodišču, ki bdi nad porabo javnega denarja, so nam dejali, da se brez izvedene revizije ne morejo opredeliti do vsebine oziroma ustreznosti pogojev, ki jih za kandidiranje na javnih razpisih postavlja Spirit. Kot pravijo, trenutno ne izvajajo revizije poslovanja javne agencije.

Menijo pa, da “bi morali dodeljevalci finančnih spodbud in drugih sredstev ob pripravi javnih razpisov posebno skrb nameniti določitvi pogojev za kandidiranje”, pri tem pa gledati predvsem, da so pogoji smiselno povezani s predmetom in ciljem javnih razpisov.

Menim, da bi bilo treba urediti omejitev (za serijske kršitelje, op. a.), a skladno z načelom sorazmernosti.

Rajko Pirnat, pravni strokovnjak

Pravnik Pirnat: Omejitev bi bila smiselna

Pravnik Rajko Pirnat pa nam je dejal, da zakon o podpornem okolju za podjetništvo zgolj določa, da podjetje, ki kandidira za državno pomoč, nima neporavnanih obveznosti do Republike Slovenije iz davkov in prispevkov.

Meni, da bi bilo treba urediti omejitev za kršitelje, da kaznovana pravna oseba (določen čas) ne more kandidirati za državne subvencije, a skladno z načelom sorazmernosti. Omejitev bi namreč med drugim posegla v pravico do enakosti in nediskriminatornosti pri dostopu do državnih pomoči ter pravico do svobodne gospodarske pobude.

Zdaj take omejitve ni. “Kolikor mi je znano in sem lahko ugotovil s kratkim pregledom, take pravne posledice odločbe ali več odločb o prekršku ne določa noben zakon,” je še dodal Pirnat.

“Pri oblikovanju zakona, ki bi tako omejitev uvedel (denimo zakon o javnih financah ali ožje za Spirit zakon o podpornem okolju za podjetništvo), bi bilo treba upoštevati, da gre za omejitev ustavnih pravic takega podjetja. Zato mora zakon tako morebitno prepoved določiti le za najhujše prekrške, njihovo ponavljanje, določiti bi moral časovno omejitev in možne izjeme,” meni sogovornik.